IZGORELOST ali zgolj PREOBREMENJENOST (BURN OUT)

Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti. Izgorelost je lahko nadaljevanje kronične utrujenostipo več mesečnem ali letnem izčrpavanju telesa pri delu, športu, družinskih obveznostih, v partnerstvu itd. Poleg utrujenosti se pojavljajo najprej fizični, v napredovanju pa tudi psihični simptomi. Če izgorelosti ne prepoznamo pravočasno in zdravimo, lahko pride do popolnega zloma telesnih kot tudi psihičnih sposobnosti.

Zaradi zmanjšane odzivnosti imunskega sistema, lahko pride celo do sistemskih obolenj.

Izgorelega človeka vodi strah. Strah, da ne bomo dovolj dobri, da nas ne bodo ljudje sprejemali, da ne bomo zadovoljevali njihovih pričakovanj ali pričakovanj v nas samih…To človeka žene, da se trudi čez vse meje.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na katastrofalno sliko, izgorelost postaja glavna poklicna bolezen 21. stoletja.

V zadnjem času v mojo ordinacijo prihaja vedno več ljudi s telesnimi simptomi izgorelosti: zategnjenih, pekočih in bolečih mišic celotnega hrbta, pogosteje vratu in prsnega dela, z omejitvami gibljivosti, slabim počutjem, izčrpanostjo že ob malem naporu, občutkom težkega dihanja, mravljinci po telesu, vrtoglavico, tudi bruhanje…

Pogosto opisujejo še: večjo obolevnost, zlasti prehladi, težave z želodcem, prebavo, pogosteje upad ali povečanje telesne mase, pomanjkanje apetita. Pride lahko do povišanega krvnega tlaka, motenj srčnega ritma, težav s holesterolom in do sistemskih bolezni.

Poleg telesnih simptomov nekateri ljudje opisujejo tudi čustvene simptome: občutki tesnobe, občutki strahu, povezani s pojavom neke bolezni doma, pomanjkanje energije za delo, pesimizem in nihanje razpoloženja, nespečnost in občutki “padanja” v polsnu. Lahko pride do napada panike (“ne morem dihati, zadela me bo srčna kap, nekaj slabega se mi bo zgodilo…”).

Tovrstne težave in nevednost, kaj se z nami dogaja, nas pogosto spodbudi v obsežno iskanje razlage težav na spletu, blogih…, kar poglobi prestrašenost ter negotovost. Tega ne počnite... Poiščite strokovno pomoč, obiščite osebnega zdravnika. Če so krvne preiskave, izvidi kardiologa in/ali pulmologa brez posebnosti, ste bližje diagnozi. Pri čustvenih težavah je smiselno poiskati tudi pomoč pri psihoterapevtu.

KDAJ OBISKATI FIZIOTERAPEVTA?

Pravočasno prepoznavanje simptomov preobremenjenosti je bistvenega pomena za hitro in učinkovito pomoč.

Vztrajanje zategnjenosti, pekočih občutkov ali bolečine v mišicah več kot teden, je opozorilo telesa, da je potrebno ukrepati. Predolgo odlašanje lahko privede do poslabšanja klinične slike, posledično težave preidejo v kronično obliko, s tem pa bistveno daljši čas okrevanja.

S hitrim razvojem, sodobnimi aparaturami, poplavo najrazličnejših pristopov je tudi fizioterapija postala pomemben člen pri reševanju težav mišično – gibalnega sistema. Povezovanje tehnik manualne terapije z visokotehnološkimi fizioterapevtskimi aparaturami učinkovito zmanjša posledice preobremenjenega telesa.

S fizioterapevtsko obravnavo mišice in fascije sprostimo, aktiviramo delovanje samoregulacijskih mehanizmov s primernimi aparaturami, telo vitaliziramo. Z zmanjševanjem mišičnega tonusa telesu pomagamo, da se začne hitreje regenerirati. Počutje hitro postane boljše, telo lažje, razbremenjeno, sprostitev mišic privede tudi do boljšega mentalnega počutja.

KAJ LAHKO STORIMO SAMI?

Sami (ali s pomočjo specialistov) moramo odkriti in prepoznati vzrok nastanka težav (stres v službi ali doma, pretreniranost, sedenje, prisilne drže, ponavljajoči se gibi…). Ko odkrijemo dražljaj, ga lažje odstranimo ali obvozimo. Velikokrat je potrebno spremeniti določene navade.

Dobre možnosti imajo tisti, ki se začnejo ukvarjati sami s seboj. Vodila naj bodo lastna motivacija in želje, namesto prisilne pridnosti, perfekcionizma ali ustrežljivosti.

Poskrbeti je potrebno za fizični in psihični počitek, učinkovitost je večja v kombinaciji z ostalimi ukrepi.

Velik del dobrega počutja strokovnjaki pripisujejo zdravi hrani (“hrana, ki raste”), hidraciji telesa in času, ki ga temu posvetimo.

Vzemite si čas zase. Poiščite si svoje hobije, ki vas veselijo. Naj bo med njimi tudi šport, vendar do meje zmogljivosti. Več o tem v članku na http://sportfizio.si/blog/težave-s-sklepi-pretiravanje-prinaša-posledice

Predlagam jogo. Za začetnike »Jogo v vsakdanjem življenju« in tehnike sproščanja mišic (sproščanje določene mišične skupine z mislijo in izdihom – faza sproščanja naj traja od 30 do 60 sekund).

Pred in po aktivnosti predlagam sproščanje zategnjenih mišic z valjčkom in ježki.

Današnji način življenja nam narekuje, da moramo biti ves čas učinkoviti in vsemu kos, zato je pomembno zavedanje, da nihče ni popoln, da imamo vsi napake in svoje meje, ki jih moramo včasih zavestno premakniti. Poiskati moramo kaj radi počnemo, kaj nas veseli in osrečuje ter pri tem vztrajati.